Vodilni nemški avtomobilski proizvajalci opozarjajo, da bo obdobje do leta 2022 kritično predvsem za podjetja, ki so močno odvisna od elektronskih komponent. Danes proizvajalci tekmujejo, kdo bo vključil več (ne)uporabnih elektronskih funkcionalnosti, hkrati pa se že danes zapleta pri dobavi nekaterih komponent. Tako nemški Audi, kot tudi BMW, sta zaznala težave, vendar pa velikana stavita na dobre odnose z dobavitelji. Dejstvo namreč je, da je v premium modelih obeh znamk integriranih več kot 10.000 kondenzatorjev. Če vemo, da je proizvodnja večplastnih keramičnih kondenzatorjev že sedaj v celoti zakupljena za eno leto vnaprej, potem je jasno, da je na vidiku nova kriza.

Včasih so podjetja krizo z dobavitelji reševala tako, da so gradili nove tovarne, tokrat pa je težava v materialih, ki jih primanjkuje po celem planetu. Nekatere elektronske komponente se bodo zato v prihodnje močno podražile. Najhujši pretresi bodo na področju svetil LED in optičnih senzorjev.

Nemci opozarjajo, da svet nepremišljeno drvi v digitalno dobo. Že danes smo na robu izkoriščanja planetarnih surovin, krivi za to pa so proizvajalci, ki ponujajo izdelke, kjer elektronika ne prinaša dodane vrednosti.

Ali to pomeni, da nemški avtomobilisti na ta način iščejo izgovor, zakaj njihova vozila po informacijski plati zaostajajo za konkurenco?

Morda pa je opozorilo na mestu?

Naj se sliši še tako nenavadno, vendar Japonci (skupaj z Italijani!) stavijo na hladno fuzijo, ki bo rešila tudi zagato pomanjkanja nekaterih elementov (že leta 2012 so iz niklja naredili baker in ogromne količine elektrike – tehnologija je tik pred fazo komercializacije). Kitajci stavijo na rudnike na Luni. Američani pa samo na videz stojijo ob strani. Če komu, potem je prav njim digitalizacija prinesla največje dobičke.

ZVŠ